Madeira, 5. del
Fanal
- Izhodišče: 32.809098, -17.141450
Na severo-zahodnem delu otoka, v okrožju Porto Moniz, se nahaja področje, ki sva ga obiskala dvakrat: Fanal - majhen vulkanski krater, ki mu naziv ‘območje miru in tišine’ še kako dobro pritiče. Planota je najbolj znana po impresivnih avtohtonih drevesih Laurisilva (subtropski lovorjev gozd), katerih starost naj bi pri posameznih primerkih segala še v čas odkritja otoka.
Prvič sva se tam znašla v precej neugodnih razmerah. Megla naju že ne bo ustavila, sva porekla, a ko sem pomolil nogo z avta, mi je bilo takoj jasno, da s te ture ne bo kruha. Poleg nične vidljivosti je bilo zunaj 6 stopinj, veter je pihal, da me je kar prestavljalo, za piko na i pa je še prav nemarno pršilo. Naredil sem nekaj posnetkov in ves premražen pobegnil nazaj v avto.
Tri dni pred odhodom domov nama je ostalo ravno še dovolj časa, da sva poskusila znova. Tokrat se je Fanal pokazal v čisto drugačni podobi. Zakorakala sva skozi drevesno območje, čez pašnik, mimo bikov in krav, ki so bile povsem v svojem svetu – svetu prežvekovanja in ignoriranja mimoidočih. Bosonogo šetkanje nad meglo in poležavanje na podlagi, ki je po mehkobi spominjala na tisto na Rogli ali Kopah, se je izkazalo za resnično blagodejno. Našla se je celo ena krava, ki nama je namenila kratkotrajen pogled.
V primeru ponovnega obiska otoka je območje miru in tišine definitivno na vrhu seznama pomembnosti.
