Blog

Filtriraj po

Kategorije

RSS
Madeira dejstva 00

8 dejstev o Madeiri

Dober mesec nazaj sva iz Benetk poletela do Lizbone in nato še kakšnih 1000 kilometrov proti 57 kilometrov dolgem in 23 kilometrov širokem otočku sredi Atlantskega oceana. Leta 1418 so se na njem izkrcali portugalci in ga poimenovali otok lesa (Ilha da Madeira), slabih šesto let kasneje pa sva na njem puščala sledi še midva. Ker znajo biti pristanki na otoku precej turbulentni (v kar sva se prepričala na Youtube-u), sva bila nemalo razočarana, saj je najin pristanek minil zelo mirno. :) Zaradi izjemno mile subtropske oceanske klime Madeiro v vseh turističnih prospektih oglašujejo kot otok večne pomladi. Najin temperaturni razpon na začetku poletja se je gibal od 7 do 26 stopinj celzija, vreme pa je bilo tako nepredvidljivo, da sva se namesto na neuporabne aplikacije zanašala kar na lasten občutek.

Pred nekaj dnevi so na žalost otok zajeli hudi požari. Kar težko je gledati mesec dni stare fotografije, ko je ogromno čudovite pokrajine sedaj povsem zoglenele. Preden jo obudiva v spomin v naslednjih prispevkih, pa še tradicionalna začetna rubrika: 8 dejstev o Madeiri: :)

 

1. Fotografije Madeiri delajo krivico.

Ker so podzemni procesi v preteklosti na plano izbljuvali tako pestre in raznolike pokrajinske temelje, ki poleg vsega obsegajo še tako majhno kvadraturo, se mi je pogostokrat zgodilo, da sem ob pogledu na fotografski zaslonček samo zavil z očmi. Je to res to, kar gledam? Skoraj nemogoče je zajeti spektakularnost klifov, srhljivost prepadov, mogočnost slapov. Na večini fotografij manjkata globina in širina. Levo in desno, spodaj in zgoraj. Vedno je še nekaj več.

Madeira dejstva 07

Levada Ribeira de Janela je recimo vrezana v sredino gore. Pogled navzgor zašibi kolena, brezno spodaj izgleda, kot da je brez dna. Plehnata streha te delno zaščiti pred padajočim curkom, na koncu pa te pričaka še 200 m dolg tunel, skozi katerega se z baterijo v roki in v počepu prebiješ na drugo stran skalne gmote.

Madeira dejstva 06

2. Število prostorov za piknik je približno neskončno.

Med vožnjo po otoku sva ugotovila, da število prostorov za piknik (mize s klopmi + kamniti žar) po vsej verjetnosti presega število prebivalcev. Razmetani so po celem otoku, od nižin do višav. Ta fenomen nama nikakor ni šel v glavo, saj v celem tednu nisva videla niti enega človeka, ki bi ga uporabljal. Zakaj potemtakem toliko njih? Odgovor sva dobila v soboto in nedeljo, ko so jih zasedli domačini. Iz dimnikov se je pokadilo in mesta duhov so oživela.

Madeira dejstva 01

3. Genski inženiring je krenil na napačno pot.

Na tržnici v Funchalu sva naletela na kup sadjarjev, ki so nama pod nos molili cel kup eksotičnega sadja. Prepričali so me s križancema med banano in marakujo ter banano in ananasom. Slednjega so mi prodali nezrelega za 7 eur (en storž) z navodili kako se ga lotiti, ko se zmehča. Poleg tega se je našla še kombinacija bolj čudnih stvari, kot na primer križanci med pasijonko in paradižnikom, marakujo in paradižnikom, marakujo in ananasom,…Ni pa vse domačega porekla, vsaj po posameznih etiketah sodeč, ki se sklicujejo na Kolumbijo.

Doma sem se najprej spravil nad banana-marakujo in si ob prvem grižljaju skoraj zlomil zob na kot kamen trdi koščici. To je bilo dovolj, da je zadeva odletela med biološke odpadke.
Banana-ananaz, kot se strokovno reče temu storžu, je dozoreval 3 dni. Z navdušenjem in visokimi pričakovanji sem se čim prej kanil dokopati do njegove sredice. Že ob prvem zarezu pa so se pojavile sumljive vonjave. Ob vsakem nadaljnem vbodu je bela zunanja obloga v sekundi porjavela, tako da sem imel občutek, kot da seciram vesoljca. Navkljub smradu sem se dokopal do manjšega koščka, ki ni porjavel in ga vtaknil v usta. Navdušen poskus z eksotiko se je na žalost končal s pljuncem v sekret in kosmatim občutkom v ustih, ki me je spremljal še kar nekaj časa.

Madeira dejstva 12

4. Kar naročiš, to dobiš. Ni pa nujno, da dobiš, kar si naročil.

Ker sva vegetarijanca, težko napiševa kaj pametnega o vrhunskih kulinaričnih doživetjih, saj sva ponavadi lahko srečna, če na poti sploh dobiva za pod zob kaj nekrvavečega. Je pa bilo hecno, da sva kljub znosnemu znanju angleščine večkrat prav debelo pogledala v krožnik. Beseda ‘hamburger’ se je recimo materializirala v sestavi-si sam verziji, brez hlebca. Dobro vedeti, če se slučajno odločiš za take-away. :)

Madeira dejstva 08

Besedilo ‘fried corn’ v meniju ni pomenilo ocvrtega oz. pečenega koruznega storža, kot sem pričakoval, temveč zvrhan kup ocvrtih koščkov polente.

Madeira dejstva 10

Če bi pri nas naročil sladico ‘banana with cheese’ bi najbrž dobil kos banane, polite z izbranim sirnim prelivom, mogoče še z dodatkom česa čokoladnega ali sladolednega. Vsekakor pa nisem pričakoval dveh banan zavitih v šnito edamca.

Madeira dejstva 09

5. Rob klifa ni nekaj, kar bi bilo nezazidljivo.

Medtem ko so po robovih klifov ponavadi zasajeni količki z obvestili ‘teren se kruši’, ‘na lastno odgovornost’, ‘ne približuj se robu’, nekateri očitno tekmujejo, kdo bo postavil svojo čumnato bolj na robu prepada. Tale nad vasico Camara de Lobos vsekakor zmaga s svojo drznostjo.

Madeira dejstva 04

6.  Cilj prevoza z gondolo je spodaj, ne zgoraj.

Za razliko od naših gondol, ki jih uporabljamo zato, da se elegantno privlečemo navkreber, je situacija na Madeiri ravno obratna. Večina gondol je tam zato, da se s klifov in hribov spustiš na obalo. Vse stene so takorekoč navpične, zanimivo pa je tudi to, da so končne postaje tako majhne kolibe, da je z vrha skoraj nemogoče ugotoviti, kje se sploh konča jeklenica. Po številu novih zajl na otoku se da sklepati, da so Portugalci precej uspešni pri črpanju evropskih sredstev.

Madeira dejstva 02

Madeira dejstva 03

 7.  Turista na cesti je nemogoče zgrešiti tako z vidom kot sluhom.

Povprečni turist si za ogled otoka najame avto. Ker so ceste ozke in zavite, si le ta ponavadi izbere nekaj manjšega in cenejšega. Manjše in cenejše pa s sabo prinese primanjkljaj moči. V kombinaciji s povprečnim naklonom cest prihaja do zanimivih pojavov, ko recimo na avtocesti, ki gre navkreber, avto preprosto ne gre več kot 45 km/h, pa če še tako tiščiš na plin. Vsak poskus, da bi uspešno prestavil iz druge v tretjo, se v večini primerov za turiste ne konča dobro. Domačini kakopak po prehitevalnem pasu drvijo s 110 km/h. Te stvari pa niso smešne le za oko temveč tudi za uho, saj so nekatere mašine na poti navkreber tik pred eksplozijo. Prizori, ko nekdo tišči na polno v prvi in se komaj premika, so res neprecenljivi. :)

Madeira dejstva 11

8. Promet okoli glavnega mesta je futuristično več-nivojski.

Ko sva se vozila mimo Funchala in opazovala vse te ceste pod nama in nad nama, se mi je večkrat v misli prikradel več-nivojski futuristični prizor prometa iz pred kratkim prebrane knjige Isaac-a Asimov-a, Jeklene votline.  Teren je prepreden s tuneli in viadukti. Nivo više je nova cesta, nad to cesto še ena, nad to še dve novi, nad vsemi arhitekturnimi podvigi pa je za nameček moč uzreti še gondolo.

Madeira dejstva 05

 

 

Comments are closed.

Spletna stran uporablja piškotke (cookies) za izboljšanje uporabniške izkušnje, ter beleženje statistike. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

Piškotek je majhna datoteka, ki se shrani na računalniku ob obisku spletne strani. Piškotki vsebujejo različne informacije, ki jih spletna stran prebere, ko jo ponovno obiščete. Uporablja jih večina sodobnih spletnih strani. Sami po sebi piškotki niso škodljivi, ne vsebujejo virusov ali kakšne drugačne zlonamerne kode. Uporabljajo se za različne namene, za seje (npr. prijavljanje na forume), za košarice v spletnih trgovinah, za prikaz različnih naprednih vsebin na spletni strani(npr. zemljevidi, video), za vodenje statistike obiska strani, za podporo vtičnikom družabnih omrežij1, ter tudi za prikazovanje oglasov po meri uporabnika spleta.

Zapri